e-oglaševanje (e-marketing) in posebnosti e-trženjskih strategij
- Financiranje s prodajo oglasnega prostora
Večina spletnih strani se financira s pomočjo prodaje oglasnega prostora – najpogostejša opcija je Googlov Adsense, kmalu za Googlom je podobno storitev razvil tudi Yahoo!, vendar Yahoo Publishers Network ne posluje z evropskimi podjetji, pac pa samo z ameriškimi. Poleg kontekstualnih reklam, ki izredno dobro targetirajo, saj se prikazujeju glede na ‘keyword’ (kljucno besedo) na podlagi katere obiščemo določeno spletno stran. Npr. tudi v knjigi Hansona je omenjen keyword mesothelioma, primer tudi sama poznam in vem, da je pred 4 leti obstajala precejšnja gneča na ta keyword, ker je bil CPC izredno visok, saj so odvetniške pisarne ponujale izredno visoko plačilo (tudi do $400) za klik na omenjeni keyword.
Poleg kontekstualnih reklam poznamo nekoliko bolj zastarele ‘bannerje’ različnih velikosti in oblik.
Nekoliko novejše so in-tekst reklame (eden izmed providerjev je Kontera, obstajajo tudi mnogi drugi…), kjer se v tekstu, ki je objavljen na spletni strani, na določeno (targetirano) besedo postavi link in oglas, in če miško premaknete preko označene besede, se izriše oblak z oglasno vsebino in seveda linkom za dodatne informacije.
Na tem mestu je smiselno omeniti “Add Blindness” ali “Banner Blindness”, kar poenostavljeno pomeni “Slep/a za reklame” – obiskovalci enostavno ‘ne vidijo’ reklam oziroma ne klikajo na njih. Ta pojav je zelo pogost pri spletnih skupnostih, kjer posamezniki več ur dnevno preživijo na določenem spletnem mestu in dobro poznajo postavitev oglasnih vsebin.
Kot zanimivost naj še omenim, da pripadniki spletnih skupnosti (Digg, Stumbleupon itd…) praviloma ne klikajo na reklame (to so tipični primer “Add blindness-a”). (Npr. 50.000 obiskovalcev v dveh dneh prinese najvec $5 prometa (če imate na spletni strani pay per click sistem oglaševanja).
(Prav tako je bounce rate z Digga oz. Stumbla precej visok, kar pomeni, da se po ogledu vaše spletne vsebine, ki je bila objavljena na Diggu, SU, itd., ti obiskovalci vrnejo nazaj na socialno mrezo, medtem ko obiskovalci s Twitterja značilno globje presurfajo spletno stran, kar posedično pomeni, da je tudi bounce rate nekoliko nižji.)
- Financiranje s prodajo vsebin
Npr. Harvard Medical School prodaja copyright na vse ‘health-related’ vsebine, ki jih poseduje (članke pisejo zdravniki itd..) za $ 15.000 za obdobje enega leta.
- Twitter & druge socialne mreže kot poslovni modeli
Twitter je microblogging sistem, kjer v 140 karakterjih vpišete sporočilo followerjem v svoji mreži prijateljev. Twitter je primer Web 3.0, ker gre za ‘real time’ odnos, pri katerem odgovarjate na vprasanje “what are you doing”. Zaradi omejitve števila karakterjev, se pri posredovanju linkov v sporočilih uporablja pretvorba v tinyurl.
Kot mnogo drugih socialni mrež, se tudi Twitter sooča s problemom monetarizacije: ogromen obisk – vendar “malo denarja” oz. slab poslovni model. Enako je s FaceBook-om, ki sicer uporablja financiranje s prodajo oglasnega prostora, vendar ne uporablja targetiranega oglaševanja – niti po ključnih besedah (keywordih), niti po geografski lokaciji . S podobnim problemom se sooča YouTube – ta je delno problem ze rešil, vendar le z manjši odstotkom registriranih uporabikov, s katerimi je sklenil ‘Partnership’ (kot zanimivost naj povem - ce imate podjetje registrirano v Sloveniji, ste direktno izkljuceni iz moznosti da postane YouTube partner; poleg tega morate imeti določeno stevilo subscriber-jev, precejšnje število ogledov na video, spoštovati morate copyright..). Če imate z YouTubom sklenjen partnership lahko v svoje videe ukljucite Adsense reklame (ki so targetirane – se vezejo na ‘tag-e’, ki jih pripišete k videu). Partnerji tako izredno dobro monetarizirajo svojo aktivnost na YouTube-u, se večjo korist pa ima seveda YouTube oziroma Google, kateremu oglaševalci plačujeo oglasne kampanije.
- Twitter kot marketinško orodje
Po mojem mnenju pri Twitterju ne gre za direktno prodajo oziroma direktno oglaševanje – zadeva je lahko veliko bolj subtilna, in če je dobro ‘zapakirana’ pravzaprav predstavlja “word of mouth”.
Twitter omogoča “real time” vzdrževanje odnosov s kupci, s predstavniki medijev, kot tudi blogerji (prav tako predstavniki medijev), pri čemer je pomembno da se predstavnik podjetja redno vključuje v socialne mreze (Twitter). Izgradnja profila na Twitterju je smiselna če se vasa tržna niša nahaja na Twitterju – kljub temu ne bi predpostavila, da Twitter določene panoge izključuje (dober primer je profil pekarne na Twitterju). Nekateri trdijo, da je eden izmed razlogov, da je predsednik Obama zmagal, dejstvo, da je se promoviral online in vzdrzeval stike na Twitterju (oziroma je to pocel njegov PR team).
Twitter sluzi kot orodje za instantno objavo vseh novosti, ki se v podjetju dogajajo; konference in dogodke, lahko objavite s pomočjo Twitterja. Enako je s popusti oziroma posebnebnimi ponudbami, promocijo člankov, objav za medije, …
Na Twitterju sem srečala mnogo ljudi, ki promovirajo svoje bloge in druge spletne strani – eni bolj, drugi manj uspešno. Če ste ustvarili profil na twitterju s tem namenom, je potrebna določena doza previdnosti. Ljudje lahko hitro postanejo vaši Followerji, vendar vas lahko še hitreje izbrišejo s svoje liste. Priporoča se, da kolege ne zasipavate z objavami s svojega bloga (spletne strani) – racionalen predlog je na vsakih 10 twittov, 1 twitt z vaše spletne strani. Na ta način ne boste dajali vtisa, da ste na Twitterju zaradi samopromocije, in followerji vas ne bodo percipirali kot spam/spamerja in vas izbrisali s svoje liste.
Na tem mestu je smiselno izpostaviti, da je zelo pomembno kdo je vaš follower: ce je vaš namen delovanje v določeni tržni niši, je prav gotovo smiselno, da se followerji zanimajo za vaso tržno nišo – ali če povem drugače: ali je smiselno imeti vec tisoč followerjev, ki se večinoma zanimajo za računalnike, vi pa jim poskušate prodati ženske čevlje? Followje lahko glede na interesne tocke filtirate preko orodja Twellow (ali kaksnega drugega – na spletu lahko najdete vec tisoc orodij, ki sluzijo izboljsanju profila na Twitterju).
Kolega bloger Marko Sarić je napisal zanimivo e-knjigo o twitterju in v njo vpeljal nekaj zanimivih iskušenj, za katere mislim, da mečejo drugačno luč na podobo marketinga na twitterju. Pravi takole:
“In total, these 31 readers retweeted my blog post title, my URL and in most cases my Twitter
username to 23,429 followers. In many different forms and shapes and with 4 different URL
shorteners. The two URL’s I can track show a total of 483 clicks to my site.”
Gre za to, da je na Twitterju objavil tweet, katerega so ljudje (njegovi prijatelji oziroma drugi zunaj njegove mreze) ponovno objavili, in sicer 31-krat. S tem je njegov link, ki je bil v tweetu lahko videlo vec kot 23.000 ljudi. To število je pravzaprav možno število ljudi, ki bi lahko kliknilo na link in obiskalo njegovo spletno stran. Od 23.000 potencialnih klikov je samo 483 ljudi kliknilo na link in obiskalo njegovo spletno stran.
Ce vprašate mene, mnogo premalo za čas in trud, ki je potreben, da ustvarite dober profil in bazo prijteljev. In če vam trenutnih 500 obiskov vec pomeni zelo veliko, potem je bolje, da pustite svojo spletno stran in se začnete ukvarjati z nečim drugim. Po drugi strani pa, kot že omenjeno – Twitter omogoča hitro komunikacijo s svojimi ”kupci”, in seveda prisotnost znamke na trenutno najpopularnejši socialni mreži v Ameriki in na Japonskem (Twitter je bil izredno popularen na Japonskem še preden so uvedli Twitter z japonskimi črkami).
Če imate bazo kupcev in bi z njimi želeli ustvariti povezanost in boljšo komunikacijo, je Twitter lahko tisto pravo orodje za vas – seveda samo, če je vaš »povprečni« kupec tudi uporabnik Twitterja.
- Digg je pred enim mesec integriral Twitter v svoj sistem
Pred več kot letom dni sem bila zaradi določenih promocijskih aktivnosti uporabnik Digga. Digg je ponujal kot opcijo tudi ‘shout’, kar je pomenilo, da je tisti, ki je zgodbo objavil, to lako poslal (‘shoutal’) svojim prijateljem.
Pred mesecem dni je Digg opcijo shouta odstranil in namesto tega integriral “twitter button” (tudi FaceBook button), kar pomeni, da lahko preko Twitterja zgodbo, ki jo je uporabnik objavil na Diggu, re-twitta svojim followerjem na Twitterju.
