Razvoj (novih) poslovnih modelov v e-trženju
Definicija elektronskega poslovanja…
Elektronsko poslovanje lahko definiramo kot poslovanje s pomocjo uporabe elektronskih medijev, torej racunalnika, telefona itd. in interneta. Subjekt poslovanja so lahko fizicni produkti, ki zahtevajo dodatne storitve, kot so shipping; ali pa bolj ‘mehki’ proizvodi, kot so informacije, razni programi … Sam proces poslovanja vsebuje vse tradicionalne procese kot so marketing, narocilo, placilo, dostava, reklamacijski oddelek…
Predznak ‘e’ oznacuje elektronske medije, kar po eni strani odpira popolnoma nove dimezije poslovanja in med drugim omogoca lazji dostop do kupcev, po drugi strani pa se zapira pred skupinami, kjer je racunalniska pismenost in stopnja zaupanja v digitalni svet okrnjena.
Poslovni modeli v e-tzenju (vir: http://www.associatedcontent.com )
- Brokerage Model
- Advertising Model
- Infomediary Model
- Merchant Model
- Manufacturer Model
- Affiliate Model
- Community Model
- Subscription Model
Primeri poslovni modelov v e-trzenju
- e-trgovina: 24/7, ce ni jezikovnih omejitev, obstaja moznost dostopa do celotnega internetnega trga, nizki stroški pokrivanja globalnega trga in znižanje stroškov prodaje in marketinga. Kupec lahko kupuje po nižjih cenah, ima širso izbiro, bolj pregledne ‘nakupne police’, dostop do boljših informacij (npr. kupec lahko pred nakupom prebere review-e o proizvodu katerega namerava kupiti); npr. enaa.com
- e-preskrba: široka izbira ponudnikov, kar vodi k nižji ceni in višja kvaliteta, izboljšana dostava in nižji stroški posrednikov. Možnosti pogajanj, sodelovanj in skupnih nakupov dodatno veča prednosti modela. Prednosti za dobavitelja: globalna prisotnost, dostop do ponudb, lažje prijavljanje ponudb, skupno nastopanje in priprava ponudb.
- e-dražba: večja izbira, majhni stroški prodaje, prisotnost na globalnem trgu
- e-tržnica: sestavljena iz več e-trgovin. dostop do različnih vrst produktov in uslug skozi isti uporabniški vmesnik. Prednosti za trgovce so: biti prisoten v verigi trgovin, majhni stroški uporabe in vzdrževanja sistema, majhni stroški oglaševanja in delitev stroškov dostave.
- najem trgovine. Prednosti za trgovce je v tem, da uporablja to prodajno pot kot dodatek k obstoječim, nima stroškov vzdrževanja in posodabljanja sistema, nima stroškov logistike in lahko posluje po modelu komisije.
- virtualne skupnosti. Osnovna vrednost virtualnih skupnosti je ta, da so uporabniki vsebin tudi kreatorji vsebin. S plačilom naročnine vsak uporabnik postane član, ki ima vrsto dodatnih ugodnosti. Virtualne skupnosti so zelo cenjene v oglaševalskih agencijah.
- upravljalec vrednostnih verig je specializiran za določeno funkcijo vrednostnih verig. Banke na primer so upravljalke plačilnega sistema v vrednostni verigi.
- integrator vrednostnih verig izvaja vse informacijske servise za nemoteno delovanje vrednostnih verig.
- ponujanje platform za sodelovalno delo, igro in učenje (npr. igralni gigant Blizzard (lastnik igre World of Warcraft) razvija MMORPG (massive multiplayer online role play game), kar bi potem na letni/ projektni bazi lahko prodajal, pa se ne; medtem ko ID Software, ki so razvili igrico Quake (first shooter game) licencirajo gaming engine)
- posredovanje informacij, certifikatov in ostalih uslug e-ekonomije.
Primer 1: Spletna trgovina www.enaa.com
- prikaz prodajnih artiklov (racunalniska, sportna oprema, knjige, prehrane..) - Prikaz razpolozljivih blagovnih znamk.
- Pondudba fizicnim osebam kot B2B (ponudba za podjetja, na primer laptopi, pisalniska oprema, paketi za cenejse licensiranje, etc.)
- Splosna prednost spletnih trgovin je ta, da niso fizicno omejene na kupce, ki se nahajajo v okviru 10-ih kilometrov kjer je locirana trgovina, pac pa je omogocena moznost sirjenja k prej nedostopnim kupcem (‘Nakup iz kauca’)
- Glavna ovira pri siritvi na tuja trzisca je jezik (racunalniska pismenost) in shipping; vendar ce je jezikovna razlicica prevedena v npr. angleski jezik, se teoreticno lahko spetna trgovina razvije tudi na anglesko govoreca podrocja; negativna stran je drag mednarodni shipping oz. ne bi imelo smisla posiljat produktov iz edinega skladisca v Sloveniji v Ameriko, ce je vecina narocnikov Amerikancev). (vir: Alexa.com: statistika prikazuje, da je trzisce se vedno omejeno na Slovenijo (95%), Other (4%), Hrvasko (0,7%))

Komentari (Bez komentara)