Sta je linkwheel?

Mislim, da nema smisla traziti “nasu” rijec za nesto, sto vecina koja je u web marketing razumije I na engleskom. Link, veza izmedju dva sajta, wheel, kotac odnosno u tom slucaju bolje krug. Ali nemojte od mene ocekivati, da cu metodu naslovljavati sa kruzna veza ili kako god vec; izvinite ali ja ostajem kod “linkwheel”.
Linkwheel nije tako nov metod, posto su se primeri linkwheela u slicnom formatu mogli primjetiti vec prije nekoliko godina. Linkwheel ima zapravo korjene u programu Howie Schwartza, poznatog web 2.0 guru-a.

Dali je linkwheel blackhat?

Neki prozivaju linkwheel blackhat metodom I usporedjuju ga sa linkfarmom, sto zapravo nije. U linkwheelu nema nikakvog zavaravanja pretrazivaca ili organskih vizita. U osnovi, autoritet web 2.0 sajtova postavljate na drugi nivo I uvezujete jih na nacin, koji kreira veci efekt, nego sto bi ga mogli sajtovi kreirati individualno. Bitno da ostanete u nisi, koja je vasa centralna (koju zelite monetarizirati), da stvarate unikatni kontent (sadrzaj)i tako stvarate “sinergiju” medju uvezanim sajtovima. Takav nacin rada nije zavaravanje pretrazivaca, niti vizitora.

Ideja o linkwheelu sa slikom

Ideja o linkwheelu zapravo izlgleda ovako, i slika ispod opisuje metod bolje od rijeci:

Slika: digitalpointforums.com
Linkwheel i Web 2.0

U centru slike odnonso linkwheel projekta se nalazi vas sajt, odnosno sajt koji zelite monetarizirati odnosno izboljsati poziciju na pretrazivacu. Taj sajt moze biti affiliate sajt, moze biti vas blog ili slicno, a moze biti I “podstranica” vaseg sajta, tj. (kvalitetan) artikal koji ste napisali, te pokriva nisu na webu sa potencialnom monetarizacijom.
U krugu (wheelu) postoji 6 neovisnih web 2.0 sajtova (neki od web 2.0 su navedeni na slici, ali mozete ukljuciti i druge; ezinee, blogsome, weebly, squidoo, yola, vox etc.). Svi navedeni sajtovi imaju “dobar” page rank, te dozvoljavaju backlink na vas sajt, kao i na susednji sajt, sta zapravo kreira wheel (krug).

Linkwheel je dugotrajana metoda

Na pocetku nisam spomenula, da je linkwheel metoda dugotrajna, ili kako bi rekli time-consuming. Potrebna je  odredjena kolicina vremena da bi se vidjeli rezultati te metode, I mozemo pricati cak o mjesecima. Na tom mjestu bi spomenula, da postoje softeri, koji omogucavaju automatsku logovanje, citaju captch itd., cak se loguju uz pomoc proxy servera (sto zna biti u nekim trenutkima I zeznutu, posto proxiju znaju “past”), uvezuju web 2.0 sajtove , tako da ti softeri donekle olaksavaju automatizaciju posla - they do the dirty job.  (Posto necemo nikome da pravimo reklamu - web je pun informacija, iskoristite jih, tu su za vas: “big G is your info friend”, pa sami potrazite koji su to softweri.)

Iako su svi web 2.0 sajtovi, sajtovi sa relativno visokim page rankom, morate razumeti, da ste vi tek otvorili profil, sto znaci, da mora proci odredjeno vreme da vas search engine ili bolje receno google indexira, a da ne pricam, da mora proci odredjeno vreme, da dobijete PR. Prednost profila na web 2.0 sajtovima je bas u tome, da postoji veca mogucnost, da ste prije indexirani I da prije dobijete PR, nego da otvarate svoj “no-name” sajt, da ne spominjem i mogucnost rss feedova, mogucnost boljeg uvezivanje sa blogerima web 2.0. sajta (npr. pogledajte si Blogger.com profili – kod svakog bloga mozete sa strane primjetiti linkove na friend blogere I slicno – uvezivanje na takav nacin toplo preporucujem).

Moc linkwheela

Sama moc linkwheela se odrazava bas u tome sto odredjena i (uzko) fokusirana grupa web sajtova (koji u osnovi imaju PR) linkuje na vas sajt, a uz to uvezuje se i medjusobno. Dok je smisao linkwheela u tome, da se sva ta “moc” autoritetnih sajtova usmeri na jedan keyword (frazu), sto omogucava monetarizavacujem sajtu, da bolje kotira na pretrazivacu (jer svi web 2.0 sajtovi u wheelu ukazuju I na njega).

Svakome, ko ce se upustiti u linkwheel metodu potrebno je sledece:

1.    Vreme
2.    Vreme ili novac (kreiranje kontenta/sadrzaja)
3.    Koristcnicko poznavanje web okruzenja
4.    (Strateski) plan za izradnju linkweela

Kontent (Sadrzaj) mora biti unikatan i sadrzavati anchor linkove

Svakome od (minimalno) 6 sajtova je potrebno relativno redovno dodavati kontent – sto ste aktivniji, to bolje rezultate cete postici. Ako vreme nije na vasoj strani, iznajmite pisace contenta: artikli moraju biti unikatni, vezani na trznu nisu koju zelite monetarizirati, te po mom misljenju sadrzavat barem 300-500 rijeci. Pisace tema mozete naci na freelance sajtovima (elance.com, rentacoder I mnogi, mnogi drugi). Kontent je naravno usmjeren u nisu, u koju je I vas sajt (centralni sajt na slici gore), te ukljucuje keyword frazu, na koju zelite da vas sajt “ispliva na pretrazivacu”.

Primer linkwheela

Kao primer uzmimo, da ste vlastnik auto salona I da zelite da isplivate na Googlu na frazu “polovni auti”. U ovom trenutku nisam proverila koliko dobro taj keyword kotira na pretrazivacu, ali predpostavimo da je taj keyword trazen. (Naravno da zelite utrositi svoj novac u vreme samo u fraze koje su trazene, zbog toga jih istrazite prije svega!) Za svaki od 6 web 2.0 sajtova kreirate kontent na temu polovnih auta, sa 2 anchor linka “polovni auti” u svakom od clanaka: jedan anchor ce voditi na sledeci web 2.0 sajt koji se nalazi u krugu (wheelu), dok ce jedan anchor link uvek voditi na vas sajt koji sluzi monetarizaciji – kao sto sam spomenula prije - to moze biti vas home page ali neka od podstranica, gde se npr. nalaze slike polovnih auta, koje prodajete.  Jos jednom, obratite paznju da su svi artikli unikatni – nemojte trositi vreme na kopiranje artikala, jer se to naziva duplicate contentom, i google ce vas penalizirati ako nemate originalan content vec samo duplikate, sto rezultira u izbacivanju iz indexa googla, sto zapravo za svakog, tko nije npr. b92 ili index.hr katastrofa. Nadam se, da ste svesni, da ste bez big G-ja izgubljeni – jednostavno nema ni vas, ni vaseg sajta.

Promocija linkwheela

Sledeci korak je promocija vaseg linkwheela. Kad kreirate linkwheel, kreirajte socialbookmarking backlinks za svaki od sajtova koji se nalazi u wheelu, kao I za centralni sajt, jer zelite da jih pretrazivac sto prije indexira. Kad pricamo o socialbookmarkingu, pricamo o sajtovima kao sto su Digg, Reddit, Delicious, StumbleUpon, Mixx etc..  Svi sajtovi nude opciju RSS feed-a.. Posto sa a registracijom na na nekim web 2.0 sajtovima  dobivate subdomen, submitujte taj subdomen na nekoliko direktorijuma.

Pouzdanost linkwheela za bolje rankiranje na pretrazivacu

Neki tvrde, da linkwheels nisu pouzdani za bolje rankiranje na search enginima, odnosno, da utjecaj na rankiranje ovisi o trznoj nisi, sa cime se slazem: google bolje rankira web 2.0 sajtove u slucaju npr. Hollywood nise, dok u okviru web 2.0 devaluira nise kao sto su npr. krediti. Iz tog razloga, na vama je da istrazite, dali je vasa marketinska nisa u slucaju web 2.0 sajtova popularna ili ne, I dali je linkwheel jedna od vasih solucija za bolje pozicije na pretrazivacu.

Oglasevanje na spletu ima veliko prednost pred ostalimi mediji, ker je vsaka akcija lahko ali pa vsaj lazje  merljiva, kar posledicno void k vecji ucinkovitosti oziroma smiselnosti uporabe financnih sredstev za marketinske namene.
Po mojem mnenju imajo reklame na internetu oz. kontekstualne reklame (npr. Adsense oz. Adwords, Yahoo!, Kontera (text based), … )  veliko prednost pred bannerji, ali pa na koncu koncev off-line oglasevanjem z npr. jumbo plakatom, ker s tocno doloceno besedo ali pa besedno zvezo targetirajo potencialnega kupca oz. tistega, ki bo kliknil na reklamo (add).  Podobno je z e-mail kampanijami – lahko se tocno izracuna ROI, in je v the primerih lahko pravzaprav visok (tudi 30%), seveda ce je kampanija dobro pripravljena (dober mail in dobra oz. targetirana e-mail lista)
Za analize uspesnosti marketinskih kampanij se uporabljajo statistike kot so awstats in podobno. Zadnjih nekaj let je v uporabi Google Analytics, ki ima odlicno razdelano analiticno strukturo,  saj lahko opazujemo dolocene efekte samo nekaterih marketinskih akcij (npr. od kod prihajajo visitors – odgovor na vprasanje – ali smo smiselno vlozili denar v oglasevanje – ce prihajajo obiskovalci, ki kupujejo, potem smo – in tovrstne podatke lahko opazujemo v google analitycsu), ali pa opazujemo doloceno obdobje, ga primerjamo s prejsnjim …

• Kako bi optimizirali izdelčno spletno stran? & Kaj vse bi optimizirali?

-    Kupcu je potrebno ponuditi dovolj informacij o izdelku (fotografije, tehnicni podatki o izdelku, testimonials oz. reviews – kaj uporabniki tega produkta pravijo – lahko jih tudi sami napisemo -vedno obstaja moznost, da so reviews lazni )
-    Customer Service ali pa vsaj FAQ (frequently asked questions)  – lahko tudi live customer service (za to moramo imeti na voljo resource – clovek, ki dela na customer service – delna izguba automatizacije)
-    Postopek narocanja za kupca je izredno enostaven! (zelo pomembno je, da proces narocanja izdelka ni kompliciran in se ga lahko opravi v nekaj klikih).
-    Moznost placila po prevzetju (Slovenci smo/so skepticni glede placevanja preko interneta; vecina ljudi ima Maestro kartice, ne pa tudi Visa, Mastercard itd. kar je pravzaprav sredstvo placevanja na internet)
-    Prodajalec garantira za zaupnost podatkov,
-    Prodajalec garantira da bo izdelek zamenjal oz. ga kupec lahko vrne ce ni v skladu s kupcevimi pricakovanji (Ameriski princip, kjer lahko vse vrnes ce ti ni vsec, vendar v tem primeru placas shipping  – pri nas sem spoznala primere, kjer imajo politiko, da ne vracajo denar in podobno…)
-    Rubrika za ‘special offer’ – ponudba akcij; napisi kot npr. “v akciji samo se 3 dni”, poleg tega pa pozitivni reviewi o izdelku…)
-    Dizajn spletne strani mora biti ‘cist’ – podatki in slike morajo biti smiselno urejeni; uporaba citljive pisave,..
-    Customer relation – po nakupu oziroma prejemu blaga posljes anketo o zadovoljstvu s storitvijo na spletni strani.

• Primeri prodajnih e-mailingov in kaj je pomembno za uspeh?

-    Prva ovira pri mail-ih je ta, da mnogokrat maili prispejo v bulk folder in ne v inboxu, in ga prejemnik tako lahko direktno oznaci kot spamm. (tako npr. Yahoo preko filtrov dolocene posiljatelje poslilja v bulk folder, kljub temu da so pred posiljanjem pridobili soglasje prejemnika, da zeli prejemati oglasno posto – ta problem s bulk folderji je probmlematicen tudi pri newsletterjih)  - pomembno je da je posiljatelj ‘whitelisted’
-    Pomemben je kratek, privlacen in razpoznaven naslov
-    Potencialni kupec prepozna korist v tem, da odpre mail (to mora biti razvidno v naslovu)
-    Kratka, in down-to-the-point vsebina maila (“Content is King”)
-    Prava mera posiljanja mailov (ce gre za ponudnika avtomibilov je 1krat-2krat letno dovolj, ce gre za ponudnika oblacil, bi ta lahko maile posiljal tudi enkrat mesecno) – vzdrzevanje online reputacije
-    Prava baza prejemnikov (prava trzna nisa za nas izdelek) – kdo so ti ljudje, ki jim bomo poslali mail – ali imamo dovoljenje za to?? – ni priporocljivo kupovati baz email naslovov
-    Glede na to, da je ROI lahko merljiv in da so ucinki email kapmanije lahko znani v zelo kratkem casu, je potrebno analizirati in ‘ocistiti’ mailing listo.
-    Priporoca se segmentirana lista email prejemnikov (razlicnim skupinam posiljamo razlicne maile)
-    Bolje je pomembna kvalitetna lista kot pa velika lista
-    V vsakem mailu je dobro na dnu omogociti dostop oziroma prikazati administrativne funkcije (service kontakt, link ce ne zelis prejemati mailov, link ce zelis povecati stevilo prejemanja mailov z subskripcijo na dodatne storitve …)
-    ‘Opt-out’ – na dnu maila (‘ne sme bit prevec ociten’) se nahaja link na katerega prejemnik maila klikne, ce ne zeli vec prejemati mailov
-    Privlacen dizajn maila
-    ‘from’ del naj vsebuje ime podjetja
-    Landing strani naj bodo jasne, enostavne, skratka take, da kupec lahko hitro in enostavno vzpostavi odnos
-    Ce posiljamo razlicne maile razlicnim skupinam, potem lahko naredimo razlicne landing strani za razlicne uporabnike

-    Financiranje s prodajo oglasnega prostora

Večina spletnih strani se financira s pomočjo prodaje oglasnega prostora – najpogostejša opcija je Googlov Adsense, kmalu za Googlom je podobno storitev razvil tudi Yahoo!, vendar Yahoo Publishers Network ne posluje z evropskimi podjetji, pac pa samo z ameriškimi. Poleg kontekstualnih reklam, ki izredno dobro targetirajo, saj se prikazujeju glede na ‘keyword’ (kljucno besedo) na podlagi katere obiščemo določeno spletno stran. Npr. tudi v knjigi Hansona je omenjen keyword mesothelioma, primer tudi sama poznam in vem, da je pred 4 leti obstajala precejšnja gneča na ta keyword, ker je bil CPC izredno visok, saj so odvetniške pisarne ponujale izredno visoko plačilo (tudi do $400) za klik na omenjeni keyword.

Poleg kontekstualnih reklam poznamo nekoliko bolj zastarele ‘bannerje’ različnih velikosti in oblik.

Nekoliko novejše so in-tekst reklame (eden izmed providerjev je Kontera, obstajajo tudi mnogi drugi…), kjer se v tekstu, ki je objavljen na spletni strani, na določeno (targetirano) besedo postavi link in oglas, in če miško premaknete preko označene besede, se izriše oblak z oglasno vsebino in seveda linkom za dodatne informacije.
Na tem mestu je smiselno omeniti “Add Blindness” ali “Banner Blindness”, kar poenostavljeno pomeni “Slep/a za reklame” – obiskovalci enostavno ‘ne vidijo’ reklam oziroma ne klikajo na njih. Ta pojav je zelo pogost pri spletnih skupnostih, kjer posamezniki več ur dnevno preživijo na določenem spletnem mestu in dobro poznajo postavitev oglasnih vsebin.

Kot zanimivost naj še omenim, da pripadniki spletnih skupnosti (Digg, Stumbleupon itd…) praviloma ne klikajo na reklame (to so tipični primer “Add blindness-a”). (Npr. 50.000 obiskovalcev v dveh dneh prinese najvec $5 prometa (če imate na spletni strani pay per click sistem oglaševanja).
(Prav tako je bounce rate z Digga oz. Stumbla precej visok, kar pomeni, da se po ogledu vaše spletne vsebine, ki je bila objavljena na Diggu, SU, itd., ti obiskovalci vrnejo nazaj na socialno mrezo, medtem ko obiskovalci s Twitterja značilno globje presurfajo spletno stran, kar posedično pomeni, da je tudi bounce rate nekoliko nižji.)

-    Financiranje s prodajo vsebin

Npr. Harvard Medical School prodaja copyright na vse ‘health-related’ vsebine, ki jih poseduje (članke pisejo zdravniki itd..) za $ 15.000 za obdobje enega leta.

-    Twitter & druge socialne mreže kot poslovni modeli

Twitter je microblogging sistem, kjer v 140 karakterjih vpišete sporočilo followerjem v svoji mreži prijateljev. Twitter je primer Web 3.0, ker gre za ‘real time’ odnos, pri katerem odgovarjate na vprasanje “what are you doing”. Zaradi omejitve števila karakterjev, se pri posredovanju linkov v sporočilih uporablja pretvorba v tinyurl.
Kot mnogo drugih socialni mrež, se tudi Twitter sooča s problemom monetarizacije: ogromen obisk – vendar “malo denarja” oz. slab poslovni model. Enako je s FaceBook-om, ki sicer uporablja financiranje s prodajo oglasnega prostora, vendar ne uporablja targetiranega oglaševanja – niti po ključnih besedah (keywordih), niti po geografski lokaciji . S podobnim problemom se sooča YouTube – ta je delno problem ze rešil, vendar le z manjši odstotkom registriranih uporabikov, s katerimi je sklenil ‘Partnership’ (kot zanimivost naj povem - ce imate podjetje registrirano v Sloveniji, ste direktno izkljuceni iz moznosti da postane YouTube partner; poleg tega morate imeti določeno stevilo subscriber-jev, precejšnje število ogledov na video, spoštovati morate copyright..). Če imate z YouTubom sklenjen partnership lahko v svoje videe ukljucite Adsense reklame (ki so targetirane – se vezejo na ‘tag-e’, ki jih pripišete k videu). Partnerji tako izredno dobro monetarizirajo svojo aktivnost na YouTube-u, se večjo korist pa ima seveda YouTube oziroma Google, kateremu oglaševalci plačujeo oglasne kampanije.

-    Twitter kot marketinško orodje

Po mojem mnenju pri Twitterju ne gre za direktno prodajo oziroma direktno oglaševanje – zadeva je lahko veliko bolj subtilna, in če je dobro ‘zapakirana’ pravzaprav predstavlja “word of mouth”.

Twitter omogoča “real time” vzdrževanje odnosov s kupci, s predstavniki medijev, kot tudi blogerji (prav tako predstavniki medijev), pri čemer je pomembno da se predstavnik podjetja redno vključuje v socialne mreze (Twitter). Izgradnja profila na Twitterju je smiselna če se vasa tržna niša nahaja na Twitterju – kljub temu ne bi predpostavila, da Twitter določene panoge izključuje (dober primer je profil pekarne na Twitterju). Nekateri trdijo, da je eden izmed razlogov, da je predsednik Obama zmagal, dejstvo, da je se promoviral online in vzdrzeval stike na Twitterju (oziroma je to pocel njegov PR team).

Twitter sluzi kot orodje za instantno objavo vseh novosti, ki se v podjetju dogajajo; konference in dogodke, lahko objavite s pomočjo Twitterja. Enako je s popusti oziroma posebnebnimi ponudbami, promocijo člankov, objav za medije, …

Na Twitterju sem srečala mnogo ljudi, ki promovirajo svoje bloge in druge spletne strani – eni bolj, drugi manj uspešno. Če ste ustvarili profil na twitterju s tem namenom, je potrebna določena doza previdnosti. Ljudje lahko hitro postanejo vaši Followerji, vendar vas lahko še hitreje izbrišejo s svoje liste. Priporoča se, da kolege ne zasipavate z objavami s svojega bloga (spletne strani) – racionalen predlog je na vsakih 10 twittov, 1 twitt z vaše spletne strani. Na ta način ne boste dajali vtisa, da ste na Twitterju zaradi samopromocije, in followerji vas ne bodo percipirali kot spam/spamerja in vas izbrisali s svoje liste.

Na tem mestu je smiselno izpostaviti, da je zelo pomembno kdo je vaš follower: ce je vaš namen delovanje v določeni tržni niši, je prav gotovo smiselno, da se followerji zanimajo za vaso tržno nišo – ali če povem drugače: ali je smiselno imeti vec tisoč followerjev, ki se večinoma zanimajo za računalnike, vi pa jim poskušate prodati ženske čevlje? Followje lahko glede na interesne tocke filtirate preko orodja Twellow (ali kaksnega drugega – na spletu lahko najdete vec tisoc orodij, ki sluzijo izboljsanju profila na Twitterju).

Kolega bloger Marko Sarić je napisal zanimivo e-knjigo o twitterju in v njo vpeljal nekaj zanimivih iskušenj, za katere mislim, da mečejo drugačno luč na podobo marketinga na twitterju. Pravi takole:

“In total, these 31 readers retweeted my blog post title, my URL and in most cases my Twitter
username to 23,429 followers. In many different forms and shapes and with 4 different URL
shorteners. The two URL’s I can track show a total of 483 clicks to my site.”

Gre za to, da je na Twitterju objavil tweet, katerega so ljudje (njegovi prijatelji oziroma drugi zunaj njegove mreze) ponovno objavili, in sicer 31-krat. S tem je njegov link, ki je bil v tweetu lahko videlo vec kot 23.000 ljudi. To število je pravzaprav možno število ljudi, ki bi lahko kliknilo na link in obiskalo njegovo spletno stran. Od 23.000 potencialnih klikov je samo 483 ljudi kliknilo na link in obiskalo njegovo spletno stran.

Ce vprašate mene, mnogo premalo za čas in trud, ki je potreben, da ustvarite dober profil in bazo prijteljev. In če vam trenutnih 500 obiskov vec pomeni zelo veliko, potem je bolje, da pustite svojo spletno stran in se začnete ukvarjati z nečim drugim. Po drugi strani pa, kot že omenjeno – Twitter omogoča hitro komunikacijo s svojimi ”kupci”, in seveda prisotnost znamke na trenutno najpopularnejši socialni mreži v Ameriki in na Japonskem (Twitter je bil izredno popularen na Japonskem še preden so uvedli Twitter z japonskimi črkami).

Če imate bazo kupcev in bi z njimi želeli ustvariti povezanost in boljšo komunikacijo, je Twitter lahko tisto pravo orodje za vas – seveda samo, če je vaš »povprečni« kupec tudi uporabnik Twitterja.

-    Digg je pred enim mesec integriral Twitter v svoj sistem

Pred več kot letom dni sem bila zaradi določenih promocijskih aktivnosti uporabnik Digga. Digg je ponujal kot opcijo tudi ‘shout’, kar je pomenilo, da je tisti, ki je zgodbo objavil, to lako poslal (‘shoutal’) svojim prijateljem.

Pred mesecem dni je Digg opcijo shouta odstranil in namesto tega integriral “twitter button” (tudi FaceBook button), kar pomeni, da lahko preko Twitterja zgodbo, ki jo je uporabnik objavil na Diggu, re-twitta svojim followerjem na Twitterju.

Definicija elektronskega poslovanja…

Elektronsko poslovanje lahko definiramo kot poslovanje s pomocjo uporabe elektronskih medijev, torej racunalnika, telefona itd. in interneta.  Subjekt poslovanja so lahko fizicni produkti, ki zahtevajo dodatne storitve, kot so shipping; ali pa bolj ‘mehki’ proizvodi, kot so informacije, razni programi …  Sam proces poslovanja vsebuje vse tradicionalne procese kot so marketing, narocilo, placilo, dostava, reklamacijski oddelek…
Predznak ‘e’ oznacuje elektronske medije, kar po eni strani odpira popolnoma nove dimezije poslovanja in med drugim omogoca lazji dostop do kupcev, po drugi strani pa se zapira pred skupinami, kjer je racunalniska pismenost in stopnja zaupanja v digitalni svet okrnjena.

Poslovni modeli v e-tzenju (vir: http://www.associatedcontent.com )

-    Brokerage Model
-    Advertising Model
-    Infomediary Model
-    Merchant Model
-    Manufacturer Model
-    Affiliate Model
-    Community Model
-    Subscription Model

Primeri poslovni modelov  v e-trzenju

-    e-trgovina: 24/7, ce ni jezikovnih omejitev, obstaja moznost dostopa do celotnega internetnega trga, nizki stroški pokrivanja globalnega trga in znižanje stroškov prodaje in marketinga. Kupec lahko kupuje po nižjih cenah, ima širso izbiro, bolj pregledne ‘nakupne police’, dostop do boljših informacij (npr. kupec lahko pred nakupom prebere review-e o proizvodu katerega namerava kupiti); npr. enaa.com
-    e-preskrba: široka izbira ponudnikov, kar vodi k nižji ceni in višja kvaliteta, izboljšana dostava in nižji stroški posrednikov. Možnosti pogajanj, sodelovanj in skupnih nakupov dodatno veča prednosti modela. Prednosti za dobavitelja: globalna prisotnost, dostop do ponudb, lažje prijavljanje ponudb, skupno nastopanje in priprava ponudb.
-    e-dražba: večja izbira, majhni stroški prodaje, prisotnost na globalnem trgu
-    e-tržnica: sestavljena iz več e-trgovin. dostop do različnih vrst produktov in uslug skozi isti uporabniški vmesnik. Prednosti za trgovce so: biti prisoten v verigi trgovin, majhni stroški uporabe in vzdrževanja sistema, majhni stroški oglaševanja in delitev stroškov dostave.
-    najem trgovine. Prednosti za trgovce je v tem, da uporablja to prodajno pot kot dodatek k obstoječim, nima stroškov vzdrževanja in posodabljanja sistema, nima stroškov logistike in lahko posluje po modelu komisije.
-    virtualne skupnosti. Osnovna vrednost virtualnih skupnosti je ta, da so uporabniki vsebin tudi kreatorji vsebin. S plačilom naročnine vsak uporabnik postane član, ki ima vrsto dodatnih ugodnosti. Virtualne skupnosti so zelo cenjene v oglaševalskih agencijah.
-    upravljalec vrednostnih verig je specializiran za določeno funkcijo vrednostnih verig. Banke na primer so upravljalke plačilnega sistema v vrednostni verigi.
-    integrator vrednostnih verig izvaja vse informacijske servise za nemoteno delovanje vrednostnih verig.
-    ponujanje platform za sodelovalno delo, igro in učenje (npr. igralni gigant Blizzard (lastnik igre World of Warcraft) razvija MMORPG (massive multiplayer online role play game), kar bi potem na letni/ projektni bazi lahko prodajal, pa se ne; medtem ko ID Software, ki so razvili igrico Quake (first shooter game) licencirajo gaming engine)
-    posredovanje informacij, certifikatov in ostalih uslug e-ekonomije.

Primer 1: Spletna trgovina www.enaa.com
-    prikaz prodajnih artiklov (racunalniska, sportna oprema, knjige, prehrane..)  - Prikaz razpolozljivih blagovnih znamk.
-    Pondudba fizicnim osebam kot B2B (ponudba za podjetja, na primer laptopi, pisalniska oprema, paketi za cenejse licensiranje, etc.)

-    Splosna prednost spletnih trgovin je ta, da niso fizicno omejene na kupce, ki se nahajajo v okviru 10-ih kilometrov kjer je locirana trgovina, pac pa je omogocena moznost sirjenja k prej nedostopnim kupcem (‘Nakup iz kauca’)
-    Glavna ovira pri siritvi na tuja trzisca je jezik (racunalniska pismenost) in shipping; vendar ce je jezikovna razlicica prevedena v npr. angleski jezik, se teoreticno lahko spetna trgovina razvije tudi na anglesko govoreca podrocja; negativna stran je drag mednarodni shipping oz. ne bi imelo smisla  posiljat produktov iz edinega skladisca v Sloveniji v Ameriko, ce je vecina narocnikov Amerikancev).  (vir: Alexa.com: statistika prikazuje, da je trzisce se vedno omejeno na Slovenijo (95%), Other (4%), Hrvasko (0,7%))

3 osnovni koraki v procesu e-trženjske raziskave
Proces trženjske raziskave poteka v treh osnovnih korakih: zbiranje podatkov, analiza teh in poročila oziroma reporta. Nekateri avtorji proces razdelijo še bolj podrobno, vednar še vedno, tako v “off-line” kot “online” svetu ostajajo pravila in načela “dobrega” raziskovanja nespremenjena.

Raziskovalnegi načrt poteka od opredelitve problema in priprave raziskovalnega nacrta (metoda- fokusne skupine, globinski intervjuji, anketa, eksperiment…; priprave vzorčnega načrta – vzorčenje na internetu – razumevanje statistične veljavnosti reprezentativnosti populacije; način zbiranja podatkov (npr. preko maila; načrtovanje instrumenta za merjenje); in načrtovanje izvajanja izbrane raziskovalne metode). Sledi zbiranje podatkov in analiza ter report (poročilo).

Zbiranje podatkov

Pri raziskovanju v offline ali online okolju tržniki potrebujejo 3 glavne skupine podatkov:
1.    Podatke, vezani na elemente trženjskega spleta  (izdelek, cena, tržno komuniciranje, tržne poti) in trženjske odločitve
2.    Podatke o vedenju kupcev in potencialnih porabnikov
3.    Podatke iz analize okolja (PEST, konkurenti).

Te informacije tržniki pridobijo preko internih podatkov (trženjski informacijski sistem - podatki iz računovodstva, financ, kadrovske službe, proizvodnje, prodajnega osebja; ocenjevanje informacijskih potreb, zbiranje podatkov, analiza, razdeljevanje odločevalcem), primarnih podatkov (e-pošta, raziskave, mrežni eksperimenti, fokusne skupine, opazovanje), in sekundarnih podatkov (sveže informacije, 24-7).

Spletne raziskave lahko glede na metodologijo razdelimo v dve večji skupini: priložnostne metode (Conventience methods) in verjetnostne metode (Probability-based methods). Razlika je v tem, da skušajo verjetnostne metode (kot so vnaprej pridobljeni seznami anketirancev (ali med uporabniki interneta, ali med celotno populacijo), prestrežne ankete, spletna anketa kot del različnih vrst anketiranja) oceniti reprezentativen vzorec populacije, medtem ko se priložnostne metode oslanjajo na dejstvo, kdo vse je vključen v raziskovalno metodo. Med slednje spadajo ankete z namenom zabave, ankete z samoizbiro in  paneli prostovoljnih uporabnikov.

Kvaliteta Web- Based Raziskav – prednosti in slabosti

Npr. na svojem blogu objavite anketo (http://www.infofreaking.com/surveys/which-is-the-best-antivirus/), članek objavite na Diggu ali sorodni socialni mrezi, in v kratkem casovnem intervalu (1-2 dni), na anketo odgovori vec kot 600 ljudi. Seveda je število udelezencev odvisno od penetracije vaše spletne strani, vendar kot že omenjeno lahko v določeih primerih brez finančnih stroškov le to povečate z objavo na kontekstualno relevantih socialnih mrezah – »spletne raziskave so hitre in poceni ter lahko zajamejo raznoliko in veliko skupino uporabnikov po vsem svetu«.
Problem pri izvajanju spletnih raziskav se kaže v principu »samoizbora« - ne vemo kdo točno je sodeloval v metodi, problem je torej demografska zastopanost. Naslednji problem pa se kaže v »pre-zastopanosti« - določeni ljudje so placani za izpolnjevanje anket in se nadpovprečno udeležujejo raziskovanj.  Srecujemo se s problemom negotove avtentičnosti respondenta, pristranskosti zaradi samoizbora (self-selection bias), kot tudi s problemom dvojne udelezbe (vec razlicnih ljudi iz istega IP-ja, ali pa – ali npr. ena oseba večkrat rešuje en vprašalnik)
Stopnja odziva na raziskave se giblje od skromnih 5% do več kot 70%. K takšni raznolikosti vplivajo med drugim tudi raziskovana tema v povezavi s splom (npr. moški bolj pogosto odgovarjajo na vprašalnike, ki so v povezavi s tehnologijo in računalniki, medtem ko ženske bolj participrajo v raziskavah, ki so v povezavi z zdravjem). Na stopnjo odziva vplivajo tudi »spam-blockers« oz. »fiters«, kot tudi dejstvo, da ljudje enostavno ne želijo odgvoriti na mail, kjub temu da se ta znajde v inboxu, ker ga enostavno tretirajo kot »spam« - posledica je seveda manjši vzorec. Doseg do določenih demografskih skupin, kot so npr. starejši od 65 let, je omejen (zaradi nižje računalniske pismenosti ali pa omejitev glede na dostop do interneta).  Torej srečujemo se s problemi, kot so neselektivna udelezba (npr. udelezba s povabilom ali le geslom)- neselektiven  izbor vzorca, in s problemom posploševanja vzorca na celotno populacijo.
Po mojem mnenju je velika prednost v tem, da ni anketarja, ki lahko v veliki meri vpliva na pristranskost, (kot tudi na dejstvo ali bo anketar sploh anketiral ali bo ponaredil podatke). Res, da anketar »nadzoruje« vzorec, vendar obstaja možnost, da anketirani bolj iskreno odgovarja na občutljiva vprašanja, ker ni pod nadzorom. Seveda obstaja tudi možnost, da zaradi pomanjkanja nadzora odgovarja predrzno in neiskreno.  Postavlja se tudi vprašanje odziva na »odprta« vprasanja, kjer ankterirani sam ponudi odgovor.
Prednost internetnih raziskovanj se kaze v relativni avtomatizaciji, saj je elektronske podatke relativno lahko kategorizirati. Prav tako vnašanje podatkov poteka preko računalnika, kar zmanjša število napak pri vnosu podatkov.
Sama implementacija internet raziskav pa zahteva veliko več tehničnih komponent in priprav kot npr. telefonska anketa. Potrebno je vnaprej definirati in specificirati vse potrebno za tehnično kontrolo raziskave (npr. ali je možno premikati vprašanja naprej/nazaj, potrditev vnešenih podatkov, passwordi, katerim vprašanjem ponudimo odgovore, …) Preden spletno raziskavo izpolnijo udeleženci, je potrebno raziskavo testirati in na kontekstulani ravni zagotoviti zeljene podatke oz. informacije. Predvsem pa je s tehnicne strani potrebno zagovotiti odpravo bug-ov (slovensko hroscev) in s tem kompatibilnost vprasalnika oz. druge metode  z mnogimi hardware-skimi kot tudi software-skimi konfiguracijami.

Prosle se sedmice u Palicu pored Subotice odrzala konferencija o etrgovini u Srbiji.

Imali smo srecu, pa nas je vreme donekle posluzilo – barem nije padala kisa, pa sam mogla i trcati ujutro uz jezero – stvarno super osjecaj, ako si navikao na grad, pa te odjedanput budi sunce i pogled na vodu – sta moze biti bolje od predivnog suncanog jutra na selu… pa da… Palic je selo ili hajde, da nikog ne vredjam turisticko selo. Predivno je!

Nisam imala pojma, da Srbija sakriva takve ljepote i drago mi je da sam otisla na tu konferenciju. Kao sto ste najvjerovatnije vec absolvirali – ne zbog konferencije, kojoj u ovom postu necu posvetiti vise od recenice ili dve, jer necu nikog da pljujem, jos pogotovo ne (samonazvane) gurue lokalne e-scene, koji prednjace najvise po tome, da znaju citati (i prevesti) clanke sa hubspota i slicnih sajtova, kao ni novopecene blogerke, koje sve manje spavaju, jer imaju toliko toga da saznaju, i koje predstavljaju “predivno-emotivne-tipicno-zenske prezentacije” , a da ne pricam o PR-ovkama, cija retorika je na nivou cistacice… pa, rekla bi da je i njezina bolja… Dali sam spomenula organizaciju? 9. konferencija po redu? OK, onda necu o organizaciji… rekla sam, da necu vise od dve recenice, a vec sam prosla magicnu granicu…

Da, Palic je predivan – jos jednom – priroda je predivna, i sve je nekako sredjeno i cisto. Stvarno – najstvarnije – preporucujem vikend izlet u Palic – jos pogotovo ako imate malo dete ili ako se jednostavno zelite odmoriti i pobjeci od buke i tempa velikog grada. Mozda je preko leta situacija u Palicu zeznutija zbog komaraca, koji bi se znali pojaviti zbog jezera, pa zbog toga iskoristite mirnije i proljetne mjesece, kao sto su april i maj.
I jos nesto, po cemu cu Palic zauvjek zapamtiti – zooloski vrt. Svi se mogu sakriti po sredjenosti – od Beograda, Zagreba, do Ljubljane. Palic rules! Na recepciji zooloskog vrta sam vidjela sliku lava i slona, i pomislim – hm… koja navlakusa je to? Ovi ovde garant nemaju lava… Pa… imaju par lavova, imaju leoparda, zirafe – jednu malecku zirafu, jadnog i zalostnog medu, foke (jedna od njih je bila bas razpolozena i konstantno je plivala po bazenu i pokazivala svoje plivacke sposobnosti, dok je druga kulirala i nije se bas zanimamala za nas), majmune (najbolji su!), zmije, paukove, bizone, papagaje (bas su face), i mnogo drugih zivotinja. Jedino sto jim zamjeram (a zamjeram to vecini zooloskih vrtova) je, da divlje macke (a i medu) strpaju u tako malene kaveze. Imam osjecaj, da majmuni jos uzivaju, dok ovim jadnicima, vjerujte mi, nije lako. Kao da coveka zatvorite u spajzu. Ali dobro… tako je u svim zooloskim vrtovima, pa ni ovaj nije po tom pitanju bolji. Svakako Palic ima prednosti: nije to velik zooliski vrt – ali, isto kao Palic, koji sam spomenula malo prije, sredjen je i  ima dusu.

Evo, toliko o  e-trgovini u Srbiji.

Boom v Ameriki in na Japonskem

Ali se že spoznali z ne več tako novo socialno mrezo Twitter? Twitter je pravzaprav micro-blogging orodje, kjer v manj kot 140 katakterjih odgovorite na vprasanje “What are you doing?” (kaj delaš). Prvotna ideja je bila odgovoriti na to vprasanje, ali pa objaviti kometarje, kratke misli in podobno. Twitter si lahko predstavljate tudi kot nekakšno povezavo instantnih messengerjev, saj ta socialna mreza pravzaprav predstavlja odprt forum, kjer imajo vsi, ki so v posamznikovi mreži vpogled v njegove oz. njene twitte. Danes ljudje vse manj odgovarjajo na vprašanje “What are you doing?”. Vse več je tinyurl-ov, tj. vse več je splatnih strani, ki naj bi jih preko Twittov obiskali.

Cijeli post

 A gremo hamburgerje pakirat?

Super sluzba… bloger… doma si, na toplem si, za racunalnikom… in pises … seveda, ko se cesa pametnega spomnis … bolj popularno: blogas. In seveda stric Google ti za vse to placa. O pa ja…

Tecnorati.com je nedavno tega objavil: ce tvoj blog mesecno privabi priblizno 100.000 obiskovalcev, lahko pricakujes placilo priblizno 75.000 ameriskih dolarjev. Dobro, a ne? Vsekakor boljse kot je placa povprecnega Slovenca. Stroski so prakticno minimalni in to je pravzaprav tvoj zasluzek.

Ampak… to je napisal Techorati, in konkurentu Techradar-ju te stevilke niso dale miru in teorijo je preveril. Za primer je vzel Dan-a Lyons-a, ki je lastnik bloga »Secret Diary of Steve Jobs«, cigar blog mesecno obisce tudi do milion in pol bralcev. Dan je na svojem blogu zapisal, da v mesecu, ko njegov blog obisce milion in pol ljudi, zasluzi malo vec kot tisoc dolarjev, to je v eurih priblizno 770 €. Cijeli post

*Alexina statistika kaze, da je Digg.com 280ti sajt na internetu, sa manjim padom u posjecenosti od Jula 2008.

Alexa isto tako opisuje Digg.com kao “technology focused news site where the stories are chosen by community members rather than editors«. U statistiku Alexe ne mogu verodostojno da se  da se mjesam, no medjutim »where stories are chosen by community members rather than editors« - taj dio recenice mogu da komentiram na osnovi iskustva sa Diggom – ali o tome u zavrsetku ovog clanka.

Da, Digg je »techology focused« i na svom pocetku bio je iskljucivo fokusiran na modernu tehnologiju, iskljucivo internet tehnologiju. Sa sve vecim brojem posjetioca Digg.com, odnosno *Kevin Rose je shvatio, da je potrebno prosiriti polja interesovanja, pa su se pojavile kategorije kao sto su LifeStyle, Entertainment, Sports, Offbeat, World News, sa brojnim podkategorijama … Digg je i dalje ostao jak u domenu moderne tehnologije, te je sa takvim odnosom i sacuvao najvise musku publiku, koja predstavlja vise od 60% koristnika, ili kao sto je Kevin Rose zove »Digg nation-a«. Cijeli post